Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 12. 2014 Stran: 9
Banke Gorenjski bankirji iščejo vlagatelja in krpajo luknjo - O višji dokapitalizaciji Banke Celje odločila presoja medresorske komisije
Ljubljana - Potem ko je država v četrtek potrdila dokapitalizacijo Banke Celje, se postavlja vprašanje o prihodnosti Gorenjske banke. Ta mora Banki Slovenije do konca leta poročati o ukrepih za krpanje kapitalske luknje. Banka je z nekaterimi ukrepi primanjkljaj že znižala, kot kaže, pa ga ne bo mogla pokriti sama.
Stresni testi so Gorenjski banki lani izračunali 328-milijonski potencialni kapitalski primanjkljaj, vendar ji Banka Slovenije ni izdala odločbe o dokapitalizaciji, temveč je upravi banke naložila, naj do konca leta izvede ukrepe za znižanje kapitalskega primanjkljaja. »Banka Slovenije je na podlagi obsežnega načrta dejavnosti za odpravo kapitalskega primanjkljaja ocenila, da bo banka z izvedbo načrtovanih internih ukrepov pomemben del kapitalskega primanjkljaja pokrila sama, ostalo pa naj bi bilo doseženo z njeno morebitno dokapitalizacijo. Banka je tudi zaradi strateških ciljev zelo aktivna pri pridobivanju novega investitorja, kjer teče komunikacija z nekaj potencialnimi vlagatelji, ki izražajo nedvoumen interes za vlaganje. Na tem področju konkretnejše informacije pričakujemo v prihodnjih mesecih,« pravijo v Gorenjski banki. A neuradno je mogoče izvedeti, da doslej menda bolj konkretnih dogovorov ni bilo.
Kapitalska vrzel ostaja
Po dostopnih informacijah naj bi namreč banka z odprodajami premoženja (delnice Petrola, Mercatorja, Pivovarne Laško in tako dalje), z iskanjem notranjih rezerv in zmanjševanjem obsega poslovanja potencialni primanjkljaj ie močno znižala, še vedno pa naj bi potrebovala približno 75 milijonov evrov dodatnega kapitala (drugi viri omenjajo, da manj). Ob tem banka prodaja neuporabljene nepremičnine, aktivno razrešuje slabe kredite, tekoče oblikuje nadaljnje slabitve m ob uspešnem poplačilu terjatev odpravlja prehodne, naštevajo na Gorenjski banki. Zatrjujejo, da ukrepi potekajo skladno z načrti in pričakovanji centralne banke, doslej je večina ukrepov že bila izvedena, njihovi pričakovani učinki pa realizirani. Količnik kapitalske ustreznosti banke trenutno presega 14 odstotkov.
Po mnenju naših virov bo Banka Slovenije dala Gorenjski banki še nekaj mesecev časa za znižanje potencialnega primanjkljaja. Če banka sama ne bo našla dokapitalizatorja, bi lahko bila dokapitalizirana iz sklada za reševanje bank, ki naj bi zaživel prihodnje leto. Banka Slovenije ima sicer pri presoji ukrepov za odpravo vrzeli v bankah več možnosti; regulator lahko ugotovi, da je banka izvedla aktivnosti, s katerimi je ustrezno zmanjšala oziroma odpravila pričakovani primanjkljaj, in banki ne naloži dodatnih ukrepov, ali pa oceni, da ukrepi ne bodo zadoščali in se odloči za stopnjevanje ukrepov.
Dokapitalizacija na podlagi neuresničenih scenarijev
Vlada pa pričakuje, da bo v prihodnjih dneh dobila dovoljenje evropske komisije za dokapitalizacijo Banke Celje. Država bo banko dokapitalizirala s 190 milijoni evrov, čeprav je Banka Slovenije marca od države zahtevala okrepitev kapitala z najmanj 160 milijoni evrov. Zakaj je medresorska komisija, v kateri sedijo predstavniki centralne banke, ministrstev za finance in gospodarstvo ter kabineta predsednika vlade, predlagala 30 milijonov evrov več stroškov za davkoplačevalce? »Tak vložek banki zagotavlja trdno kapitalsko osnovo za dolgoročno stabilnost. Je rezultat končne presoje potreb, upošteva izdelano poslovno strategijo za združitve Abanke in Banke Celje in načrt prestrukturiranja združene banke,« odgovarjajo v Banki Slovenije.
Banka Celje bo dokapitalizirana na podlagi lanskih stresnih testov, ki so pokazali 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja. Takšna luknja bi nastala do prihodnjega leta, če bi se uresničil neugodni scenarij. Pri tem se postavlja vprašanje o realnosti takšne ocene. Spomnimo, da je bilo že lani ob objavi metodologije stresnih testov jasno, da bo ogromna državna dokapitalizacija bank potrebna zaradi izjemno neugodnih makroekonomskih scenarijev, katerih uresničitev je bila minimalna. Leto po tem, ko bo država na podlagi prav teh stresnih testov vendarle dokapitalizirala Banko Celje, pa je jasno, da se slovenska gospodarska rast ni poslabšala, kot je predvideval neugodni scenarij, ampak se je celo izboljšala bolj od vseh pričakovanj.
Kapital Banke Celje je konec letošnjega septembra znašal 41,8 milijona evrov, kar je slabega 1,1 milijona evrov več kot ob koncu leta, a so bili kapitalski količniki banke še vedno pod regulatornimi omejitvami.
Mali delničarji terjajo pojasnila
Tudi Društvo malih delničarjev zanimajo izračuni, ki bodo podlaga za izbris podrejenih obveznic in delnic Banke Celje. Vprašanja v zvezi s tem so že v začetku decembra letos naslovili na Banko Slovenije, ministra za finance Dušana Mramorja, ki še maja letos striženju podrejencev ni bil naklonjen, in upravo celjske banke, a so odgovore dobili le od zadnje. Ta je pojasnila, da banka že vse letošnje leto izkazuje kapitalski primanjkljaj glede na evropsko uredbo, zaradi česar je marca letos zaprosila tudi za državno pomoč. Dodali so, da morajo zato preprečiti denarne odlive v korist imetnikov podrejenih finančnih instrumentov. Banka, ki se je še spomladi zavzemala za le delno striženje obvezničarjev, je tako novembra zadržala izplačila glavnice in obresti na te obveznice.
Predsednik društva Rajko Stankovič je povedal, da čakajo na odločitev o izbrisu. »Vmes smo nabrali že toliko materiala, da bomo lahko pokazali, da gre za računsko operacijo, ki po našem vedenju ni povezana z realnostjo,« je še dodal. Sprašuje se, kako je mogoč izbris podrejenih instrumentov banke, ki ima pozitiven kapital.