Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,U.Č. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 06. 2014 Stran: 8
Zakon o bančništvu Junija še ena obravnava - V bankah skrivnostni o pravnih mnenjih in morebitnih tožbah zoper izredne ukrepe
Ljubljana - Pričakovanja, da bi lahko ustavno sodišče o spornih členih zakona o bančništvu odločilo še pred sodnimi počitnicami, so vse bolj negotova. Na ustavnem sodišču junija napovedujejo še eno obravnavo tega zakona, kdaj bo sprejeta odločitev, pa ne morejo napovedati.
Na ustavno sodišče je v zadnjem obdobju prispelo kar nekaj zadev, ki zahtevajo prednostno obravnavo. Prav ta mesec bo ustavne sodnike zaposlovalo vprašanje o primernosti predvidenega julijskega datuma za državnozborske volitve.
Medtem je čedalje več tudi pobud za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o bančništvu, ki so v okviru sanacije bank omogočili izbris obveznosti bank do lastnikov podrejenih finančnih instrumentov in razlastitev delničarjev.
Že 13 pobud
Na Ustavnem sodišču RS pojasnjujejo, da so na to temo skupaj prejeli 13 pobud, ki jih bodo obravnavali skupaj. Večina se jih nanaša na »striženje« podrejenih obveznic, težkih 500 milijonov evrov, Vseslovensko združenje malih delničarjev pa je pred kratkim prvo takšno pobudo vložilo še v imenu delničarjev podržavljenih bank.
Očitki spornim členom so v vseh primerih podobni. Ustavno sporen pa naj bi bil predvsem retroakiven poseg v pridobljene pravice in kršenje pravice do pravnega sredstva. Ustavno sodišče je sicer zavrnilo začasno zadržanje spornih členov.
Kot kaže, so se občutljivosti predvidenih rešitev pri sanaciji bank zavedali tudi v nekaterih bankah. Časnik Finance je pred kratkim razkril, da je uprava NLB lani jeseni v pisarni za bančno pravo Clifford chance naročila mnenje o »strižeuju« podrejenega dolga. To opozarja na pravno spornost takega ukrepa in da lahko »striženje« NLB kratkoročno koristi, sicer pa prinese več težav. Že pred tem je v javnost pricurljala informacija, da je NLB mnenje na to temo naročila pri Inštitutu za primerjalno pravo, ki pa je v predlagani ureditvi menda prepoznala neustavnost.
Odgovornost uprav bank
To je lahko oteževalna okoliščina za upravo NLB. Eden od odvetnikov obvezniških osmoljencev Miha Kuničje za Delo že aprila izjavil, da bi morale uprave NLB, NKBM in Abanke tožiti Banko Slovenije, ki je izrekla izredne ukrepe in s tem odredila »striženje« podrejenih obveznic in razlastitev delničarjev. Prav banke bi edine lahko izpodbijale ukrepe Banke Slovenije. »Menim, da so uprave s tem, ko tega niso storile, zlorabile svoj položaj. Imetniki obveznic so banki posodili denar, ta pa ni naredila ničesar, da bi jih kot svoje upnike zaščitila,« je dejal Kunič.
Ali so takšne tožbe vložile in če ne, zakaj ne, smo vprašali tudi NLB, NKBM in Abanko. Iz NKBM odgovora nismo dobili, v NLB in Abanki pa svojih odločitev ne komentirajo. »NLB v svojih ravnanjih sledi in bo tudi v prihodnje sledila veljavni zakonodaji in izrečenim ukrepom Banke Slovenije. Po načelu dobrega korporativnega upravljanja pa NLB notranjih zadev ne komentira, saj gre za vsebino, ki je v domeni poslovne skrivnosti,« pravijo v NLB.
V Abanki odgovarjajo, da so z odredbo Banke Slovenije prenehale vse kvalificirane obveznosti Abanke iz naslova nekumulativnega podrejenega kredita, o čemer je Abanka (kreditojemalec) obvestila tako VTB Bank Europe plc (kreditodajalec) kot tudi družbo izdajateljico tega instrumenta, Afinance B. V. »Skladno s poslovno politiko banke preostalih aktivnosti banke v zvezi z izvrševanjem odredbe Banke Slovenije ne moremo komentirati,« dodajajo.
NLB prav tako ni komentirala naših vprašanj o omenjenih mnenjih glede podrejenih obveznic. V NKBM in Abanki pa nam na vprašanje, ali so tudi oni naročili pravna mnenja o tem vprašanju, niso odgovorili.
TUDI PODREJENE OBVEZNICE V HYPU NAJ BI "POSTRIGLI"
Avstrijska vlada bo jutri po napovedih sprejela novi posebni zakon o reševanju banke Hvpo Alpe-Adria, po katerem bodo v sanacijo banke vključili tudi lastnike 900 milijonov evrov podrejenega dolga, za katere je jamčila dežela Koroška. V kakšnem deležu bodo »porezani« lastniki teh papirjev, avstrijski mediji ne poročajo. Hypo banka je izdala za 1,91 milijarde podrejenih obveznic, vendar jih ima za milijardo izrecno državno jamstvo in te bo država poplačala. Za preostalih 900 milijonov pa je jamčila le dežela Koroška, ki pa takšnega bremena ne zmore, saj ves njen letni proračun znaša 2,5 milijarde evrov. Gre za znano evropsko pravilo bail in, po katerem morajo za sanacijo bank v prvi vrsti plačati lastniki in posojilodajalci, šele nato davkoplačevalci. Ampak tokrat gre za novo situacijo za Avstrijo, kot poroča agencija Reuters, saj država zdaj ne bo prevzela jamstev svoje dežele, si čimer bi bila lahko ogrožena odlična bonitetna ocena države. Hkrati se že napovedujejo tožbe lastnikov teh obveznic, ki bodo poskušali dokazati, da je država dolžna poravnati obveznosti, za katere je jamčila ena od njenih zveznih dežel.