Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2014 Stran: 7
V Banki Slovenije pravijo, da izračun negativnega kapitala bank ni bil narejen zato, da bi lahko razlastili delničarje
V Banki Slovenije zavračajo dvome in očitke o tem, da je bil datum dokapitalizacije in podržavljenja NLB, Nove KBM in Abanke izbran zaradi manipulacije in da izračun negativnega kapitala bank ni bil narejen z namenom, da bi lahko razlastili delničarje in imetnike podrejenih obveznic bank.
Glede teh očitkov, ki so se pojavili po objavi odločb o izrednih ukrepih v NLB, Novi KBM in v Abanki, so minuli petek v centralni banki pojasnili, da so o uvedbi izrednih ukrepov odločali na seji Sveta Banke Slovenije 17. decembra 2013, ko so že vedeli, da Evropska komisija soglaša z državno pomočjo trem bankam. Ker jo je ta izdala dan kasneje, so lahko takrat začeli veljati tudi izredni ukrepi in je bilo mogoče izvesti dokapitalizacijo. Glede izbire datuma v Banki Slovenije zanikajo, da bi šlo za manipulacijo z datumi in da je neutemeljeno sklepanje malih delničarjev, da je bil datum izbran v odvisnosti od seje ustavnega sodišča, ki je odločalo o pobudah za začasno zadržanje izvajanja določb zakona o bančništvu. "Vsekakor je bilo po oceni Banke Slovenije zaradi učinkov izrednih ukrepov v banki, ki so ji takšni ukrepi izrečeni, nujno, da se ti ukrepi začnejo in zaključijo isti dan in tako zagotovijo pogoji za normalno poslovanje bank s komitenti," navaja v sporočilu za javnost Banka Slovenije.
Stresni testi niso povezani z napovedmi
V Uradu za makroekonomske analizi in razvoj (Umar) so pojasnili, da rezultati lani opravljenih stresnih testov slovenskih bank niso povezali z napovedmi gospodarskih gibanj, ki jih pripravljajo v Umarju, in da ocenjevalci od Umarja niso zahtevali nikakršnih analiz ali napovedi gospodarskih gibanj. "Za stresne teste se upošteva negativni scenarij prihodnjih gibanj, ki je bistveno manj verjeten od napovedi oziroma najbolj realističnih pričakovanj glede prihodnjih gospodarskih gibanj, ob upoštevanju vseh znanih podatkov in gibanj v ekonomiji. Scenarij tako pokaže, kakšna bi bila odstopanja, če se upoštevajo določene predpostavke, na primer pri pripravi negativnega scenarija se kot izhodišče predpostavi, da se bo gospodarska aktivnost skrčila za izbran odstotek, da se bo število brezposelnih povečalo za izbrano število oseb ..., nato pa se ugotavlja, kakšne bi bile posledice za banke," so pojasnili v Umarju.
Pojasnjuje, da je odpis podrejenih obveznosti banke po zakonu o bančništvu dopusten največ v takšnem obsegu, v kakršnem te obveznosti ob stečaju banke ne bi bile poplačane, na kar višina kapitalskega primanjkljaja ne vpliva neposredno, je pa zgolj osnova za ugotovitev, da bi morala banka zaradi tega kapitalskega primanjkljaja izgubiti dovoljenje in bi se zoper njo moral začeti stečaj. "Šele na tej podlagi se izdela ocena vrednosti premoženja banke v primeru stečaja, kije podlaga za določanje obsega odpisanih kvalificiranih obveznosti," so pojasnili v centralni banki in zavrnili manipulacije, da je ocenjena višina izgube bank v povezavi z depoziti, ki jih je država naložila v banke pred izvedbo izrednih ukrepov, saj da ne gre za depozite države, ampak za depozite, ki jih v skladu z zakoni nalaga ministrstvo za finance. Rezultati skrbnega pregleda so bili znani šele v začetku decembra 2013, torej niti Banka Slovenije niti uprave bank niso prej razpolagale z zneski dodatno potrebnih oslabitev, ki izhajajo iz pregleda kakovosti sredstev po stanju 31. decembra 2012 in so vplivale oceno finančnega položaja bank na 30. september 2013. Do morebitnih tovrstnih nepravilnosti se morajo po mnenju Banke Slovenije v prvi vrsti opredeliti predvsem revizorji in cenilci ter Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Banka Slovenije pa bo "ob vsakršnem dvomu o nepravilnosti ravnanja uprav ali posameznih članov uprav bank pri sestavljanju računovodskih izkazov za leto 2012 ustrezno ukrepala".