Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9
Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).
Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.
A ta slaba posojila niso edino breme, ki ga je pred prazniki vlada prenesla na davkoplačevalce. NLB, NKBM in tudi svojo tretjo največjo banko Abanko je z dokapitalizacijo v višini 2,76 milijarde davkoplačevalskih evrov podržavila. Okrog 100 tisoč lastnikov, pravnih in fizičnih oseb, je s tem podržavljenjem razlastila. Njihove delnice in obveznice so preprosto izbrisali.
Daleč največ zasebnih delničarjev, 96.800, je imela NKBM. Njeni delničarji so večinoma postali konec leta 2007, ko je vlada izvedla prvo javno prodajo. Pred prodajnimi mesti so se vile dolge vrste danes razočaranih delničarjev, ki so v delnice NKBM naložili za skoraj 150 milijonov evrov svojih prihrankov. S sedanjo razlastitvijo so izgubili le še zadnjo slabo tisočinko dela svojega prvotnega vložka, saj je v šestih letih cena delnice NKBM padla s 27 evrov, kolikor je bilo zanjo treba odšteti ob nakupu, na vsega 20 centov. V NLB je svoje premoženje izgubilo 1992 zasebnih delničarjev, v Abanki Vipi pa 1057,
Še brez veliko večjega zneska, 441 milijonov evrov, so ostali lastniki podrejenih in hibridnih obveznic. Teh je okoli 2000. Po podatkih Banke Slovenije je odpis podrejenih obveznosti pri NLB znašal 257 milijonov evrov, pri NKBM 64 milijonov evrov, pri Abanki pa 120 milijonov evrov.
Zahtevo, da je te obveznice treba izbrisati, je izdala Banka Slovenije, njihovim lastnikom pa v zameno ni določila odpravnine. Podlaga za razlastitev delničarjev in izbris hibridnih in podrejenih obveznic je zakon o bančništvu, ki določa, da lahko Banka Slovenije v okviru izrednih ukrepov določi, da kvalificirane obveznosti (npr. osnovni kapital in obveznosti do hibridnih instrumentov) v celoti prenehajo. Zakon tudi določa, da upniki kvalificiranih obveznosti v primeru izrednega ukrepa niso upravičeni od banke zahtevati povračila škode ali uveljavljati drugih zahtevkov. Ta zakon temelji na pravilih za državne pomoči bankam, ki jih je avgusta objavila evropska komisija.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer razlagata, da država lahko po pravilih za državne pomoči banko dokapitalizira šele po tem, ko so obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznosti pri sanaciji banke udeleženi s svojim premoženjem. Združenji malih delničarjev, državni svet (zgornji dom parlamenta) in varuh človekovih pravic so zakon o bančništvu poslali v presojo ustavnemu sodišču. Ustavni sodniki njegovega izvajanja niso zadržali, zato je Banka Slovenija lahko izdala navodilo za njihov izbris. A ta odločitev še ne pomeni, da se ustavni sodniki z določbami zakona, ki so omogočile izbris, strinjajo, zato je njihova odločitev negotova. Obljubili pa so že, da bodo ta zakon obravnavali prednostno.
V časopisu Finance opozarjajo, da odpis podrejenih obveznic utegne postati ena najdražjih uslug slovenskih vlad davkoplačevalcem doslej. Ustavno sodišče neposredno primerljivih ustavnih razsodb po evrskih državah še nima, a zlasti razni tuji skladi bodo vlagali tožbe po pristojnih sodiščih v tujini in epilog teh tožb je negotov.
Lastnikom izbrisanih delnic in obveznic pa daje upanje odločitev ustavnega sodišča o tako imenovanem Kramarjevem zakonu. To je zakon, s katerim je prejšnja Ievosredinska vlada Boruta Pahorja zaradi nagrade 1 milijon evrov, ki jo je NLB izplačala odhajajočemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju, leta 2009 z 49-odstotno davčno stopnjo za nazaj obdavčila takšne visoke nagrade menedžerjem. Ustavni sodniki so odločili, da je bila visoka obdavčitev milijonske nagrade Kramarju in še 39 menedžerjem protiustavna.
Če bo sodišče v upravnih postopkih za vse odločilo, da jim mora država vrniti sporni davek s pripadajočimi obrestmi, bo davkoplačevalce to po oceni ministrstva za finance stalo med 1 in 13 milijona evrov. To bo še en letošnji račun, ki ga bodo davkoplačevalci morali poravnati v letu 2014.