V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) obžalujemo, da je so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije ponovno potrdili protiustavno novelo Zakona o bančništvu (Zban-1L), ki omogoča retroaktivne posege v dolžniško upniška razmerja. S tem je 50 poslancev vladajoče koalicije nase prevzelo breme razlastitve 510.000 državljank in državljanov, ki so neposredno ali posredno preko pokojninskih družb, družb za upravljanje in zavarovalnic, varčevali za svojo prihodnost. S tem se Slovenija uvršča med države, kjer vladavina prava ne velja, saj so posegli neposredno v lastnino oz. privarčevani denar svojih državljanov. Zato bo Društvo MDS, takoj po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (predvidoma že jutri) na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo Zahtevo za presojo ustavnosti novele Zban-1L in predlagalo, da zadrži izvajanje spornih členov Zban-1L, ki spominjajo na ukrepe, ki so značilni za »totalitarne« in nedemokratične države, kamor Slovenija naj ne bi sodila.
Ljubljana, 14. november 2013
Politika znova prevladala nad stroko. Ali je Slovenija prvi poskusni zajček?
Mario Draghi iz Evropske centralne banke (ECB) je opozoril, naj se s sprejemanjem tako imenovane »striženjske zakonodaje« ne hiti, ter se rajši počaka do pričetka postopka sprejemanja ustrezne evropske direktive v Evropskem parlamentu.
Dr. France Arhar je v imenu Združenja bank Slovenije opozoril, da so lahko tako sprejete spremembe ZBan-1L v nasprotju z zakoni in Ustavo RS, ter povzročijo morebitno nestabilnost in povečajo nezaupanje v domači bančni sistem.
Tudi zakonodajno-pravna komisija DZ RS je ocenila ZBan-1L kot sporen in nesorazmeren glede predlaganih retroaktivnih spremen.
Državljani in državljanke so kaznovani, ker so zaupali v slovenki bančni sistem in pravno državo
Državljani in podjetja so bankam namreč posodili denar, le-te pa denarja sedaj ne bodo vrnile, saj jim to sedaj omogoča sprejeta novela Zban-1. Utemeljitev, da ne gre za pravo retroaktivnost je privlečena za lase, saj Ministrstvo za Finance oziroma njegova najeta pravna svetovalka pravi, da ker obveznice niso zapadle, lahko posežeš za nazaj. Če to prevedemo v jezik, ki ga vsi bolje razumemo, torej državljan hodi v službo in vplačuje 39 let in nekaj mesecev v pokojninsko blagajno in tik pred tem, da se upokoji, država odloči, da pokojnine ne bo, saj mora plačati "zapitek" nekoga tretjega.
Gre za klasično dolžniško upniško razmerje, ki ga noben zakon ne sme povoziti
Tudi prof. dr. Šime Ivanjko meni, da noben zakon ne more poseči v klasično dolžniško-upniško razmerje, ampak se morata stranki o tem dogovoriti in skleniti ustrezni aneks.
Država na plečih državljanov zaščitila svoje depozite in s tem krši tudi načela ZGD-1
Država je s tem ukrepom obšla tudi ZGD-1, ki pravi, da če gre delniška družba v stečaj najprej izgubijo delničarji, nato večinski lastniki te družbe izgubijo depozite, ki se pretvorijo v kapital in šele nato so na vrsti subordiniranci oz. lastniki podrejenih in hibridnih obveznosti. Po Zban-1L so po novem takoj za delničarji na vrsti lastniki podrejenih in hibridnih obveznic.
Koalicija je za vselej uničila instrument obveznic ter vnesla negotovost v slovenski bančni sistem
Z ponovnim izglasovanjem tega zakona smo dokončno uničili največjo vrednoto bančnega sistema, to je zaupanje in neposeganje retroaktivno v že pridobljene pravice. Kaj bo to pomenilo za bančni sistem, pa bo pokazal čas, a bojimo se, da nič dobrega, kvečjemu bo s tem ukrepom povzročeno mnogo gorja in osebnih stisk državljanov in državljank, ki so nasedli ne dolžni ne krivi, saj so zaupali svojemu bančnemu delavcu/delavki na okencu slovenske banke.