Medij: Horizont Avtorji: Lesjak Klapš Silverka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 11. 2013 Stran: 7
Si zamislite, da so bili celo časi, ko so potniki z mariborskega letališča lahko vsak dan leteli v Beograd, Skopje... In kaj imamo danes? Novega terminala na ljubljanskem letališču še nekaj časa ne bo in milijoni evropskih evrov so odfrčali. Tako so odločili mali delničarji in zavrli razvoj Letališča Jožeta Pučnika za desetletja. Medtem pa se graško letališče z milijonom prepeljanih potnikov letno že lahko kosa z ljubljanskim. Celo mariborsko, čeprav brez redne linije, je dobilo prenovljen potniški terminal.
Žal bomo lahko le nemo opazovali, kako bodo francoski investitorji četrt milijarde evrov vlagali v zagrebško letališče in ali bodo celo začeli načrtovano gradnjo drugega, sodobnega mednarodnega letališča v hrvaški metropoli. Eden najhitreje rastočih letalskih prevoznikov v zadnjem obdobju, Etihad Airways iz Abu Dabija, je prevzel srbski Jat, ki se po novem imenuje Air Serbia in gradi svoj balkanski hub v Beogradu. Tudi petzvezdična letalska družba Qatar Airvvavs je med Ljubljano in Zagrebom raje izbrala Plešo. Medtem tudi nizkocenovnika Rvanair v Zadru in Wizz Air v Skopju gradita svoji bazi m na novo zaposlujeta več sto domačinov. Pred kratkim sem pristala na novem letališču v Skopju, v katerega so investirali Turki, in nisem mogla verjeti, kako veliko in sodobno letališče ima majhna balkanska država. Če k temu dodamo, da celo na Korčuli razmišljajo o gradnji sodobnega malega letališča, vidimo, kako kratkovidni so bili mali delničarji Aerodroma Ljubljana, čeprav sem sama s svojim mini deležem glasovala za investicijo v drugi potniški terminal. Tudi država, ki je še večinska lastnica družbe Aerodrom Ljubljana, je bila za to investicijo, a zaradi prepovedi glasovanja s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev ni mogla uresničevati svojih interesov. Zakaj ne, je pa že druga zgodba. 57 milijonov evrov vredna finančna konstrukcija bi bila bogato podprta z evropskim denarjem, ki ga v Bruselj vplačujemo vsi državljani in ki je vsaj za to investicijo zdaj izgubljen. Nekaj deset milijonov evrov gotovine pa smo v bilanci družbe Aerodrom Ljubljana pustili tudi delničarji, ko si vsega nismo razdelili za dividende ter verjeli, da bodo ta sredstva namenjena razvoju letališča. A kot kaže, se to še ne bo razvijalo in glede na to, da J je letališče na spisku prodaje državnega premoženja, za razvoj očitno ne bo j preostalo drugega, kot da ga prodamo : najboljšemu ponudniku, ki ga bo znal razvijati in bo poskrbel, da ne bo zaostajalo za vsemi, ki nas prehitevajo po levi in desni. Da ga sami ne znamo dobro upravljati, kot bi porekli kritiki prodaje in zagovorniki nacionalnega interesa, smo z zadnjo odločitvijo še enkrat dokazali. Tudi nabor letalskih družb, ki letijo z Brnika, bi lahko bil večji, vsaj redna linija z Berlinom, prestolnico Nemčije, kateremu gospodarskemu vlaku se skušamo priključiti, bi gotovo bila rentabilna ...
Kot kaže, mali delničarji, ki so prevesili tehtnico v prid stagniranja edinega doslej normalnega slovenskega okna v svet letalstva, premalo ali pa sploh ne potujejo iz sončne deželice pod Alpami. Za sedanje število potnikov in logistično bolj logično ureditev (ne)schengenskega prometa je letališka infrastruktura neustrezna. Preozko grlo sta tudi dve liniji za varnostni pregled, spodnje čakalnica je vedno polna ... Tudi dva trakova za prtljago, stisnjena ob izhod, sta premalo, kaj šele izhod, ki bo celo na Korčuli večji, ko ga bodo zgradili. Da je edini redni prevoz do Ljubljane mogoč le z oderuškimi taksiji in da ni železniške povezave letališča s prestolnico, skupaj s tujci komaj še razumemo. Če pa se na letališče pripelješ iz mariborske strani, lahko po tem, ko zapustiš avtocesto še nekaj deset kilometrov uživaš na »vaških kolovozih«.
Od krčenja ponudbe letov na ljubljanskem letališču imajo korist le prevozniki do letališč, ki so vzpostavili pravo mrežo povezav med nekaterimi slovenskimi mesti in letališči v Benetkah, Trstu, Zagrebu, Celovcu, Gradcu, na Dunaju in v Munchnu in svoje kombije vsak dan pridno polnijo.
Spomnim se prvega pristanka na dubajskem letališču, blišču in velikosti se nisem mogla načuditi. To je bilo pred kakimi 15 leti, zdaj je Združenim arabskim emiratom to letališče postalo premajhno in prejšnji mesec so že odprli novo. Do leta 2015 želijo postati največje letališče z največ odpravljenimi potniki na svetu, za cilj so si zadali 75 milijonov potnikov.
Premajhno postaja tudi letališče v Istanbulu. Novo ogromno letališče, ki bo imelo kapaciteto za 150 milijonov potnikov letno, že gradijo. Do leta 2017 bodo končali prvo etapo, ki bo omogočila odpravo 90 milijonov potnikov. Konec leta bodo odprli tudi novo letališče Hamad v Katarju. Pa si zamislite, da bi komu od predstavnikov našega letališča prišlo na misel, da bi se tem velikanom ponudil za podružnico? Morda se komu zdi smešno, a veliko bolj smešno in žalostno hkrati je, da nas okolica prehiteva iz vseh strani.