Medij: Delo Avtorji: Ferlič Žgajnar Brigite Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 11. 11. 2013 Stran: 10
Intervju Pri šestintridesetih letih zaseda položaj prvega nadzornika Zavarovalnice Triglav in je član uprave Soda. Kariero je kot Velenjčan začel v Vegradu v VViesbadnu. Nadaljeval jo je v nekem nemškem podjetju, pa pri Potezi in kasneje na finančnem ministrstvu. Mandat predsednika nadzornega sveta je nastopil pred štirimi meseci, zdaj pa so ga že hoteli zamenjati. Tako ravnanje ima za slovensko folkloro. Pravi, da si želi biti z ljudmi pošten, iskren in držati besedo.
'Runjak preprečil puč v Zavarovalnici Triglav, ostaja na mestu predsednika nadzornega sveta' in podobni so bili prejšnji teden naslovi v medijih. Kaj se je dogajalo v ozadju?
Namen ni bil, da bi bila zadeva medijsko odmevna, na žalost je bil to stranski produkt dogajanja, in to za družbo ni dobro.
V Triglavu imamo nesrečno situacijo, saj ima država 63-odstotni lastniški delež, nima pa glasovalnih pravic, zato je prav, da svoje interese zasleduje skozi nadzorni svet. Z vidika upravljanja je to težka situacija, moj namen pa je bil vedno iskanje konsenza znotraj nadzornega sveta. Struktura tega je raznovrstna s številnimi strokovnjaki, tudi tujimi, ki imajo neko širino, znanje s področja upravljanja, financ, zavarovalništva. Med vsemi temi mnenji je izziv iskati ravnotežje.
In ta izziv je bil prejšnji teden še posebej velik?
Nanašal se je na zgodbo v zvezi z nakupom hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje, ko Triglav s svojo neobvezujočo ponudbo žal ni prišel v ožji izbor.
Zakaj niste želeli, da bi o tem stekla izredna seja nadzornikov?
Moje mnenje in mnenje nekaterih kolegov je bilo, da se je treba glede Croatie še bojevati oziroma potruditi. Analizirali bi potem, ko bi bile vse možnosti izkoriščene.
Poleg tega vseh članov nadzornega sveta ni bilo v Sloveniji, redna seja pa je predvidena 21. novembra, zato ni bilo razloga, da bi se sestajali na vrat na nos.
Je bil razlog za vztrajanje pri sklicu seje to, da so vas hoteli zamenjati?
Ta želja je legitimna, ampak izvoljen sem bil s podporo večine kolegov iz nadzornega sveta. Zato bi bilo prav, da bi bili, ko bi se pogovarjali o moji odstavitvi, ti kolegi tudi navzoči. Sem za to, da to temo, ki se ji ne izmikam, odpremo in se o njej odkrito pogovorimo.
Zakaj pa seje niste preklicali pravočasno? Dan prej ste s članoma nadzornega sveta Rajkom Stankovičem in Matijo Blažičem sedeli v pisarni in o tej zadevi debatirali, sejo pa ste preklicali tik pred zdajci?
Pravni strokovnjaki so ugotovili, da seja ni pravilno sklicana. Pravna pisarna Zavarovalnice Triglav je ugotovila, da obstaja velika verjetnost, da bi bili sklepi, ki bi se na tej izredni seji sprejeli, nični. Logična posledica je, da seja ne bi imela smisla.
Vas bodo 21. novembra spet hoteli zamenjati?
Ne vem. S kolegi se bom pogovoril in poskušal najti kompromisno rešitev. Želim si, da to zgodbo pustimo za seboj.
Stankovič je dejal, da kot predsednik nadzornega sveta delate slabo, z Blažičem sta vam ponudila časten odstop. Zakaj ga nočete sprejeti?
Ker ne delam slabo, pač pa korektno. Se pa lahko vsak človek še izboljša, zato sem tudi sam pripravljen poslušati sugestije, kritike. Nadzorni svet vodim demokratično, konsenzualno. Nad tekočim poslovanjem družbe imam dober pregled. Kolega imata pravico do svojega mnenja, a dokler večina meni, da delam dobro, je to zame dovolj jasen signal.
Zakaj Stankovič vztraja pri vaši zamenjavi?
Ne bi špekuliral. Res ne vem.
Hoče zamenjati vodstvo zavarovalnice?
Morda.
Nočete se izreči, čeprav ozadje poznate?
Informacij je veliko, sploh v naši panogi. Nasedati na vse zgodbe je izguba časa. Lahko se komu nehote stori krivica, ker se razširi mnenje, ki nima osnove, lahko pa, da je kaj res.
Drži, da se Stankovič in Blažič zavzemata za širjenje Triglava na Balkan, medtem ko ste sami bolj naklonjeni njegovi prodaji? Bi Triglavove delnice na Sodu res radi zamenjali za Krkine?
Širitve Triglava na Balkan si želimo vsi nadzorniki. Bili smo tudi popolnoma enotni glede nakupa Croatie. Triglav ima dobro izhodišče, da pokrije centralno in vzhodno Evropo. Že zdaj ima 23-odstotni tržni delež v nekdanji Jugoslaviji. S tem, ko bi pridobil delež v Croatii, bi svojo moč tako povečal; da tudi če bi ga morebiti kupil nekdo tretji, bi ga težko zlil v svojo strukturo, ampak bi ga obdržal takega, kot je. Zato je to edina prava smer razvoja.
Bodo na Triglavu, ker je izpadel iz igre za Croatio, sprožili pritožbeni postopek?
Triglav je angažiral pravne svetovalce na Hrvaškem, ki si niso enotni, ali gre za upravni spor ali ne. Kot nadzornik težko podam mnenje.
Preden ste se zaposlili na Sodu, ste bili tri dni zaposleni na Zavarovalnici Triglav. Z zaposlitvijo so vam torej naredili uslugo, zdaj pa ste njihov nadzornik. Imate zaradi tega zdaj pri nadzoru Triglava bolj mile kriterije?
Ne, zanikam, da bi mi naredili uslugo.
V času Janeza Šušteršiča sem služboval na ministrstvu za finance, in ko je odstopil, sem bil kot član njegovega tima razrešen. Med delom na ministrstvu sem pridobil številne kontakte v ključnih finančnih institucijah v Sloveniji. Ker sem postal brezposeln, mi ni preostalo drugega, kot da sem poslal prošnjo in svoj življenjepis na več naslovov, tudi na Triglav. Ponudili so mi službo, sicer s korektno plačo, ampak nič posebnega, da bi to štel za uslugo.
Vmes me je eden od članov nadzornega sveta Soda povabil na razgovor. Prepričal sem jih in postal član uprave. Z nadrejenim Tomažem Kuntaričem sva se prav tako poznala še iz časa mojega službovanja na ministrstvu, kjer sva ves čas, tudi ko se kdaj nisva strinjala, zelo dobro sodelovala.
Kaj ste postorili, odkar ste predsednik nadzornega sveta Triglava? Katere zgodbe ste razčistili?
Ključna zgodba je prav nakup Croatie. A dokler uprava zadev okoli tega ne razčisti in izpelje, bomo, kot sem že povedal, nadzorniki počakali z ocenami.
Druga pomembna stvar je strategija, pri čemer vidim velik izziv v izboljšanju poslovanja in predvsem organizaciji družb na tujih trgih.
Anonimke dežujejo, nadzorni svet pa je do njih indiferenten. Si ne želite preveriti, ali je v pisanju kaj resnice? Zakaj se glede anonimk ne odzovete bolj proaktivno?
Anonimk je ogromno. Če bi hoteli vsako obravnavati na nadzornem svetu, bi lahko najmanj en sestanek na mesec posvetili temu. Med njimi so tudi kakšne s tehtno vsebino, zato smo se dogovorili, da bomo na naslednji seji uvedli sistem njihovega obravnavanja. Vsaka izmed anonimk se bo evidentirala, nekdo jo bo prebral, o njej presodil in jo predal revizijski komisiji nadzornega sveta. Če bo komisija presodila, da so navedbe v anonimki tehtne, problematične in resnične, jo bo predala v obravnavo nadzornemu svetu.
V kakšnih odnosih ste s predsednikom uprave Triglava Andrejem Slaparjem? Si pustite, da ima vpliv na vas?
Imava korekten odnos. Z njim se po§ku§am veliko pogovarjati predvsem zaradi pridobivanja informacij. Vsega se pač ne da prebrati iz bilanc.
Problem velikih slovenskih firm, predvsem finančnih, je nekontinuiteta vodenja, tako v nadzornih svetih kot v upravah. Z nastopom nadzornega sveta, ki mu predsedujem, je bilo prvo sporočilo upravi, da ne bo političnih menjav, da ni nobenih botrov, ki bi narekovali tempo, in da naj delajo profesionalno ter kažejo rezultate. Če teh ne bo, bomo tudi nadzorniki ustrezno ukrepali. To je bilo upravi jasno predstavljeno z namenom, da dnevno ne trepetajo zaradi svojih odločitev, ampak imajo pred očmi cilje in rezultate svojega dela.
Drži, da ste bili s Slaparjem dvakrat v Londonu pri svetovalni družbi Goldman Sachs, ki je Triglavu pomagala pripravljati ponudbo za nakup Croatie?
Običaj je, da hočejo bonitetne agencije, konkretno Standard & Poor's, spoznati in govoriti s predsednikom nadzornega sveta. Da dobijo občutek, v katero smer bo šel razvoj podjetja, saj je to pomembno za bonitetno oceno. Ta pa je v zavarovalništvu bistvena. Zato sem šel enkrat k omenjeni agenciji v London, skupaj z upravo družbe, finančnim delom. Oglasili smo se tudi pri Goldman Sachsu z namenom priprave ponudbe za Croatio.
V takih procesih je normalno, da družbi pomaga finančni svetovalec, ki ima kontakte in pozna institucije, da sestavi neki potreben paket. Goldman Sachs je bil izbran izmed vrste svetovalcev in uprava je ocenila, da je to ustrezna pot.
Ponudba Goldman Sachsa za nakup Croatie je bila dobra, a jo je uprava Triglava menda spremenila. Veste kaj o tem?
Stvar je treba razčistiti, lotili se je bomo na naslednji seji. Ne vem pa, ali insinuacije glede spreminjanja ponudbe držijo. Ta je bila zelo podrobno razdelana. Lahko da so pri nekaterih detajlih nastale kakšne spremembe. Upam, da so pripravili ponudbo z najboljšimi nameni in na najboljši način.
Utemeljitev hrvaške vlade ni bila, da je ponudba slabo pripravljena, ampak je bila težava to, da Triglav ni vnaprej zagotovil sredstev. Načrtoval je dokapitalizacijo, ki je v tovrstnih poslih stalna praksa. Družbe ne poslujejo z viškom kapitala,- saj to zmanjšuje donosnost za delničarje, pač pa gredo za nove projekte po kapital na trg in potem delničarji presojajo, ali so ti načrti dolgoročno rentabilni, in vplačajo dodaten denar. Argumenti hrvaške vlade me torej ne prepričajo. Je pa res, da sta imeli poljska PZU in Adris več denarja na računu, ker sta finančno močnejši družbi. Toda če bi bil Triglavov delničar, bi raje videl, da Triglav izpelje dokapitalizacijo, ker je to edini pameten način pri upravljanju omejenih sredstev.
Če bi bili na strani hrvaške vlade, bi verjetno tudi raje videli denar kot pa dokapitalizacijo s stvarnimi vložki pri družbi, ki ustvarja izgubo?
To je papirnata izguba, pomemben je konsolidirani rezultat skupine Triglav. Sicer pa za stvarni vložek ne morete vedeti, koliko je vreden, dokler ne opravite cenitve.
Triglav je moral skleniti kompromis glede tega, da ni imel denarja na računu, želel pa je izvesti širitev. Narediti je moral pametno konstrukcijo, s katero bi bilo mogoče priti do cilja. Sestaviti ponudbo, s katero konkuriraš nekomu, ki ima na računu dve milijardi evrov, za prevzem pa jih potrebuje sto milijonov, ni lahko. Za Croatio je pokazalo zanimanje štirinajst ponudnikov, na koncu so ponudbo oddali le trije. Če bi bil sam na drugi strani, bi ravnal drugače. Vse tri bi spustil v nadaljnji boj.
Da bi se cena zviševala, logično. Zakaj pa so nas potem izločili? Zaradi prestiža?
Rad bi vedel. Lahko da je eden od razlogov tudi to, da je Triglav v večinski državni lasti.
Goldman Sachsu naj bi za pripravo ponudbe odšteli 300 tisoč evrov.
Taki postopki se morajo, kot sem že omenil, voditi profesionalno. Ali se je svetovalec izkazal, je seveda stvar presoje. Smešno pa bi bilo, da bi Triglav tja prišel sam, ker tudi nihče od drugih ponudnikov ni. Vsi so imeli svetovalce, ki so se v njihovem imenu pogajali.
Kdo je torej odgovoren, da je Croatia padla v vodo?
Odgovorni smo vsi vpleteni. Se pa zgodba okoli Croatie še vedno plete, poleg tega so predvideli, da bodo dobili denar na račun do konca leta. To se mi zdi pri takih transakcijah skoraj nemogoče. Časovni načrt razpisa je kratek in drzen, zato dvomim, da jim bo v predvidenem roku uspelo.
Kakšen pa je vaš pogled, kar zadeva podrejene in hibridne obveznice? Zaradi novele zakona o bančništvu utegne Triglav zaradi njihovega odpisa izgubiti 7,5 milijona evrov. Tudi o tem naj bi tekla beseda na preklicani izredni seji.
V bilanci Triglava ta znesek pomeni le približno 0,25-odstotni delež vseh sredstev. Torej zanemarljivo malo glede na to, kaj se lahko v podobnih finančnih institucijah zgodi. Gre pač za poslovno tveganje.
Kako ste sicer zadovoljni s poslovanjem Triglava?
Glede na krizo in dejstvo, da večino dobička ustvari v Sloveniji, deluje dobro. Je pa problem, da ima na domačem trgu neproporcionalno velik delež, kar 35 odstotkov. Premije upadajo in to vzbuja skrb. Edina pametna rešitev je zato širjenje na tuje trge.
Kako pa komentirate dejstvo, da je v beograjski družbi Triglava spet potrebna dokapitalizacija v znesku štiri milijone evrov, čeprav je bila zadnja izpeljana pred nekaj meseci?
V tem trenutku še ni potrebna, je pa dejstvo, da stanje tam ni dobro.
Ali potemtakem sploh še lahko govorimo o dobrem strateškem načrtu, ko pa vloženi denar sproti izgineva?
Potenciali so na balkanskih trgih veliki. So pa velike tudi težave pri obvladovanju tveganj in upravljanju družbe. Srbski trg je neurejen. Rešitev je v ljudeh, ki bi znali tam voditi zadeve. Ključna naloga uprave je, da poskuša to urediti.
Jasno je, da izguba sproti požira svež kapital. Ta trend je težko obrniti v dveh mesecih. Kljub temu mislim, da se Triglav lahko razvije samo tako, da širi dejavnost na druge trge. Če bo ostal le v Sloveniji, bo težko dosegal rast in profitabilnost na dolgi rok. Glede Beograda smo se dogovorili, da nadzorniki vsak mesec spremljamo tekoče poslovne podatke. Sicer pa v Črni gori Triglav posluje dobro, medtem ko v Skopju beleži upad premij.
Nadzorni svet je obravnaval primer mobinga v družbi. Kako ste ukrepali?
Pogovarjali smo se. Z nadzorniškega stališča se mi ne zdi prav, da širimo neko nezaupanje do profesionalcev, ki se znotraj družbe s temi zadevami ukvarjajo in vedo, kako je treba ukrepati. Prav je, da smo nadzorniki z dogajanjem seznanjeni, toda za reševanje so pristojni drugi. Smo pa dobili informacije, da pri tej zadeve ni bilo izgredov, ki bi zahtevali večjo pozornost.
Ali ste preverili službeno pot Andreja Slaparja v New York na začetku poletja, ko je tja potoval v prvem razredu in s svojo zunajzakonsko partnerico Piko Božič?
Anonimko o tem sem prebral in se s Slaparjem pogovoril. Pojasnil je, da je potoval v okviru nekega drugega aranžmaja, da je bil povabljen in da to ni bil strošek zavarovalnice. Triglav je urejena ustanova, in če bi se omenjeno res zgodilo, bi se prej ali slej razvedelo. Zato se mi ni zdelo potrebno, da bi šel nadzorni svet preverjat vknjižbe oziroma izpiske s kreditnih kartic. Pozivam pa tiste, ki trdijo, da imajo dokaze v zvezi s tem, naj jih predložijo.
Kako gledate na nepotizem v državnih podjetjih?
Problem je, ker živimo v majhni državi. Dvakrat se obrnemo, pa trčimo na znanca, če ne na sorodnika. Da bi imeli zaradi tega negativno selekcijo, ne bi bilo prav, da to izrabljamo, pa je še slabše. Vsak mora za ljudi, ki jih zaposli ali predlaga na funkcije, vedeti, da so sposobni delo etično in strokovno kar najbolje opravljati.
Govori se, da naj bi službo v Triglavu dobile sestrična Pike Božič, Slaparjeva svakinja in hči izvršne direktorice za kadre, ki naj bi se v družbi Triglav RE menda zaposlila brez ustrezne izobrazbe?
S tem nisem seznanjen. Bom pa povprašal.
Članica uprave Zavarovalnice Triglav Marica Makoter po informacijah naših virov ne izpolnjuje formalnih pogojev za zasedbo tega položaja, menda nima štiriletnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih.
Je predstavnica delavcev, izvolijo jo reprezentativni sindikati. Nadzorni svet njihov izbor le potrdi. Pogoje za zasedbo tega mesta bi morale preveriti strokovne službe na zavarovalnici. Prosil jih bom za pojasnilo.
Drži, da zastopniki pripravljajo stavko zaradi nevzdržnih delovnih razmer?
Obveščen sem zgolj, da je v mreži trženja še vedno veliko prostora za optimizacijo. V zvezi s to tematiko smo se s kolegi iz nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, pred nedavnim neformalno pogovarjali. Bo pa treba temu namenja-»S Slaparjem se poskušam veliko pogovarjati predvsem zaradi pridobivanja informacij. Vsega se pač ne da prebrati iz bilanc« ti veliko pozornosti, saj je to glavni generator premij zavarovalnice.
Ste seznanjeni s področjem informatike v zavarovalnici in stroški za aplikacije, ki menda nenehno naraščajo, vendar se rešitve, tako navajajo dobro obveščeni, uvajajo z zamudo, stroški pa znašajo 30 milijonov evrov in več na leto?
To ni bilo poudarjeno kot problem, bom pa preveril. Vsaka taka stvar je dobrodošla, da se razčisti.
Hrvaški Kufner Grupi je Triglav Osiguranje januarja 2011 zavaroval milijonsko posojilo brez vednosti nadzornikov in družbe matere ter brez pozavarovanj. Ste seznanjeni s tem primerom?
Zadeve smo se bežno dotaknili. Treba je povedati, da ni naloga nadzornega sveta, da razčiščuje stvari za nazaj. Če se je to zgodilo, ni bilo prav, ampak nadzorniki moramo gledati tekoče poslovanje in razvoj družbe za naprej. Nadzorniki nismo policisti. Ko se zamenja sestava nadzornega sveta, je kontraproduktivno, da se pregleduje posle za nazaj in ugotavlja, kaj so prejšnji nadzorniki in prejšnja uprava naredili narobe. To je tratenje časa. Če je karkoli narobe, naj se zadeva preda v obravnavo ustreznim službam.
Zdaj pa k vašemu delu na Sodu. Kako daleč je prodaja državne srebmine?
Prodaja državnih draguljev teče, za Telekom smo podpisali pogodbo s finančnim svetovalcem, pri Aerodromu smo v fazi izbire svetovalca ... Večina podjetij iz liste petnajstih je v neki fazi prodaje. Glede tega sem optimist. Poglejte primer Heliosa.
Bi v prihodnje tudi Triglav radi videli na seznamu za odprodajo?
Ponavljam vprašanje ... Kot veste, se pripravlja Slovenski državni holding in njegova ključna sestavina je strategija upravljanja naložb. V strategiji bodo določeni tudi dolgoročni ciljni deleži za posamezno družbo. Slednje bodo razdeljene na strateške, pomembne in portfeljske, in tam bo tudi določena teža Triglava. Po mojem ni nobene potrebe, da je država večinski lastnik zavarovalnice. Ni pa nič narobe, če ima v njej naložbo, ki ji omogoča določeno kontrolo in donose iz uspešnega poslovanja.
Kako pa te prodaje vidite z vidika pred leti tako opevanega nacionalnega interesa?
Slovenija je ena redkih držav, ki imajo ogromno državnega lastništva v gospodarskem sektorju. Prihodnost mlade generacije ni preveč optimistična in ne verjamem, da bi se s prihodom tujega odgovornega lastnika poslabšala. Nasprotno. Mladi si želijo dela v drugem okolju, da se naučijo novih praks, pogledov, pristopov, in to novo okolje lahko ponudi tako močan domač kot tudi tuj lastnik. Poleg tega se v praksi kaže, da ima veliko podjetij, ki so v zasebni lasti, v primerjavi z državnimi višje plače. Nacionalni interes vidim v tej luči.
Nekoč ste delali na Potezi, ta je del skupine Alta, ki privablja tuje investitorje v Slovenijo. Ste s Potezo še kakorkoli povezani, vidite tu zaradi svoje prejšnje zaposlitve in zdajšnje morda navzkrižje interesov?
Vedno sem delal v poslovnih financah in akterji na tem področju se razmeroma dobro poznamo. Če hočeš na dolgi rok preživeti v tem poslu, moraš biti do vseh korekten. Stavim na profesionalen odnos in pošteno igro.
Prejšnji teden je nadzorni svet Soda obravnaval računovodske izkaze družbe za obdobje januarseptember 2013. Kako ste zadovoljni s poslovanjem?
Imamo portfelj naložb, prihodke iz dividend, nestabilne prihodke iz prodaj in fiksne stroške dela in operacij, ki jih izvajamo. Zaenkrat je poslovni rezultat dober, bo pa konec leta bistveno slabši, predvsem zaradi popravka vrednosti bank. Za koliko se bo številka znižala, ne vemo.
Ste pa včasih delali v banki, imate dobre informacije oziroma občutke?
Te občutke je že toliko ljudi delilo v javnosti, da vsi vemo, koliko denarja približno je izgubljenega. Dokler številka ni jasna, pa občutki niso dovolj.
Delali ste tudi na LHB Frankfurt, ki je bila glede čudnih transakcij vedno ovita v tančico skrivnosti. Kako svoje tamkajšnje delo vidite danes?
Tja sem prišel oktobra 2010 z namenom, da banko prodamo. Banka je bila razmeroma čista, vse domnevno čudne zgodbe, v zvezi s katerimi forenziki niso odkrili nič, so bile že zaključene in res sem upal, da jo bomo prodali. To je bil zame velik karierni izziv, tako kot je tudi zdajšnje delo.
Zadnja plača?
4700 evrov neto.
Ste član, simpatizer katere od strank?
Ne. Volim pa redno, saj mislim, da je prav, da izraziš svoje mnenje.
Diplomirali ste iz pokojninske teme, vaš mentorje bil sedanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
Diplomo sem pisal, ko sem že delal v tujini, in sem potreboval strokovnega in hkrati fleksibilnega mentorja.
Tomaž Kuntarič pravi, da ima vedno klobuk v roki. Ga imate vi tudi?
Seveda. V taki službi ga moraš imeti.
Vaš boter? Žena.
Prosti čas?
Družina, šport, glasba, malvazija s prijatelji.
»Ko se zamenja nadzorni svet, je kontraproduktivno ugotavljati, kaj so prejšnji nadzorniki in prejšnja uprava naredili narobe.«