Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8
Drugi potniški terminal Država vse od odločitve o privatizaciji molči - Izgubljen evropski denar - Skobir: Edini primeren lastnik je Fraport
Zgornji Brnik - Pri odločanju delničarjev Aerodroma Ljubljana o 57-milijonski naložbi v drugi terminal je država, ki ji agencija za trg vrednostnih papirjev niti začasno ni odmrznila glasovalnih pravic, z nemim statiranjem pokazala popolno aroganco. Ob zavrnitvi naložbe so se delničarji tudi odpovedali večini ali vsem 14,4 milijona evrov že odobrenih evropskih sredstev.
Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana (AL) Zmago Skobir je delničarjem še (najmanj) četrtič zaman poskušal prikazati nujnost gradnje, za katero so po javnem postopku z licitiranjem med tremi ponudniki že izbrali najugodnejšega ponudnika, ki bi gradbeno-obrtniška dela na ključ opravil za 35,112 milijona evrov, pogodba pa še ni bila podpisana, saj se je čakalo na odločitev delničarjev. Dosedanji razpisi so za Aerodrom Ljubljana nezavezujoči, res pa je družba v projekt vložila 2,375 milijona evrov. Projekt bo po privatizaciji sicer lahko nadaljeval bodoči lastnik.
Aerodrom Ljubljana bo voljo delničarjev seveda spoštoval, je po skupščini povedal razočarani Zmago Skobir. Delničarji so potrdili tudi predlog Soda za revizijo polletnega poslovanja in skrbni pregled poslovanja družbe, s čimer se nadaljuje privatizacijski postopek, ki se je začel v parlamentu z umestitvijo Aerodroma Ljubljana med petnajst prvoprodajanih državnih podjetij. V AL bodo počakali na privatizacijo, Zmago Skobir pa ne verjame, da bi tri milijone evropskih evrov, ki so bili pri skupnih 14,4 milijona predvideni za obnovo prvega terminala, zdaj še lahko počrpali.
Obnova sedanjega terminala pa je nujna, saj po nekaterih kazalnikih komajda še ustreza vsem standardom. Še pred glasovanjem je Zmago Skobir pojasnil, da vse relevantne ustanove napovedujejo rast letalskega prometa. Na Brniku je bila ta doslej v pol stoletja šestodstotna, v osmih mesecih letošnjega leta pa sedemodstotna, ocena naložbe v terminal pa je predvidevala od tri- do štiriodstotno rast. Novi terminal bi prinesel priložnost ne samo letališki družbi, brez njega pa se bo letališče iz regionalnega počasi prelevilo v lokalno. Od 3,8 milijona delnic je imelo na včerajšnji skupščini glasovalne pravice 1,2 milijona delnic, navzočih pa je bilo natančno 508.629 delnic ali 42 odstotkov delnic z glasovalno pravico. Za naložbo so glasovali samo najmanjši mali delničarji: Rajko Stankovič iz društva malih delničarjev je naložbo podprl z okrog 103.000 delnic, svojih deset tisoč so po vsej verjetnosti pridali še zaposleni, ki so japijem po sizifovo poskušali prikazati, kakšen je pomen nove naložbe, za katero so si z odrekanjem že v preteklosti odtegovali od ust.
Naložbo je podprl tudi član nadzornega sveta AL Peter Marn, ki je pred glasovanjem dejal, da razprave morda ni bilo zato, ker je normalnim dobronamernim poslušalcem pač jasno, da je naložba potrebna. Ali se vračamo v čase, ko so v Beogradu zatirali Aerodrom Ljubljana in Adrio Airways? Smo Slovenci Slovencem res Slovenci? Marna skrbi prodaja, da bo novi lastnik dobil izjemno bogato družbo in iz nje potegnil 45 milijonov evrov likvidnih sredstev.
Naložbo v novi terminal so z mehanskim pritiskanjem na glasovalne naprave in brez besed zavrnili veliki mali delničarji s 394.000 delnicami ali dobro desetino vseh delnic. V delničarski strukturi AL so po deležu za državo, Sodom, Kadom in Zavarovalnico Triglav, ki imajo zamrznjene glasovalne pravice, Publikum, KD, Salink, Abanka in NFD.
Zmago Skobir je kot poznavalec letalske industrije prepričan, da bi bila vrednost AL z naložbo večja. Resen in edini pravi kupec, ki bi skrbel za razvoj, bi bil po njegovem prepričanju frankfurtski Fraport, ki pozna posel, ima dovolj prometa pa še Adria Airways je partnerica nemške Lufthanse. Slabi kupci bi bila bližnja letališča in letališča z manj kot 15 milijoni potnikov. Kaj bo z likvidnimi sredstvi, bo odločil lastnik. Del sredstev bo AL nujno potreboval za posodobitve, za preskrbo letal in potnikov.
Država se od uvrstitve AL med petnajsterico sploh ni izjasnila, kaj bo z njim počela. Predsednica vlade Alenka Bratušek AL najbolj intenzivno prodaja Italijanom oziroma Benečanom, z vodstvom Aerodroma Ljubljana pa se še ni sestala. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je zadnje dni podpiral naložbo, v začetku poletja pa ni imel časa, da bi sprejel visoko delegacijo tretjega največjega svetovnega prevoznika China Southern, ki je Aerodrom Ljubljana kot morebitnega partnerja našel sam.
Zavrnitveno analizo izdelal LIFE
Poročali smo že, daje zavrnitveno analizo, kije temeljila na preveč optimistični napovedi rasti prometa in domnevi, da bi bila naložba darilo novemu lastniku, za Publikum napisal profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan. V glavi dokumenta ni zapisana fakulteta, temveč LIFE, Ljubljana Institute of Finance and Economics. Direktorja LIFE sta Sandra Damijan in Jože P. Damijan, vsak je tudi 50-odstotni lastnik.