Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 31. 05. 2013 Stran: 23
Gospodarsko ministrstvo piše spremembe prevzemnega zakona, ki naj bi olajšale prestrukturiranje podjetij, a vlada še ni zadovoljna
Vlada bi morala včeraj potrditi spremembi prevzemnega zakona (ZPre-1), a se zapleta pri tehničnih podrobnostih. Spremembi bi delničarjem, ki jim je ATVP zaradi kršitev prevzemnega zakona odvzel glasovalne pravice, začasno omogočili izvrševanje glasovalnih pravic.
Spremembi zakona je predlagalo gospodarsko ministrstvo, ki mora zdaj predlog dopolniti. Kje se je zapletlo, ni jasno - so nam pa na agencijiza trg vrednostnih papirjev (ATVP) včeraj potrdili, da so predlog prvič videli šele včeraj, ko so ga sami zaznali na spletni strani vlade.
Sprejetje sprememb ZPRE-1 je pomembno tudi, ker smo pred sezono skupščine delniških družb in ker država (državne družbe) ta hip nima glasovalnih pravic v kar petih družbah: v Aerodromu Ljubljana, Abanki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu in NKBM. ATVP je državnim družbam odvzel glasovalne pravice, ker skupaj presegajo prevzemni prag; glasovalne pravice pa bi po veljavnem zakonu dobile nazaj le, če bi delež zmanjšale pod 33 odstotkov ali objavile prevzem.
Kdo in kdaj bi izjemoma dobil glasovalno pravico
In kakšni spremembi, izjemi, zdaj predlaga gospodarsko ministrstvo?
Izjeme v »javnem interesu«
Delničarji, ki delujejo usklajeno in jim je ATVP z odločbo vzel glasovalne pravice, bi lahko po novem izjemoma glasovali na skupščini delničarjev - a le o določenih sklepih. Konkretno: glasovali bi le o tistih predlogih sklepov skupščine, ki so - pravi predlog - potrebni za realizacijo javnega interesa. Kot javni interes zakon navaja varnost oziroma obrambo države, javno varnost, življenje, zdravje oziroma premoženje ljudi, delovanje ekonomskega sistema.
Presoja bi bila v rokah agencije, ki bo morala delničarju izdati predhodno soglasje za glasovanje. Delničar bo moral ATVP poslati obrazložen predlog za izvrševanje glasovalnih pravic najmanj deset delovnih dni pred skupščino.
ATVP ravno ne ploska
Na ATVP že pravijo, daje problematična presoja javnega interesa: »Gre za pomensko precej bolj odprt pojem, ki ga bo zato treba (restriktivno) razlagati.« Omenimo nekaj primerov: v Abanki državne družbe, vključno z Zavarovalnico Triglav kot največjo delničarko, nimajo glasovalnih pravic. Na sredini skupščinije banka dobila štiri nove nadzornike, ki jih je predlagala Gorenjska banka. Bi bilo v javnem interesu, da bi država lahko glasovala o novih nadzornikih tretje največje banke, ki jo utegne dokapitalizirati država? Ali bo država denimo dobila glasovalne pravice že za skupščino Aerodroma, na kateri se bo odločalo o gradnji drugega terminala, bo jasno kmalu (o Aerodromu pišemo v spodnjem članku).
Izjeme zaradi prestrukturiranja
Predlog ZPre-1 predvideva še eno izjemo, po kateri bi delničarji (kljub odločbi ATVP) lahko glasovali na skupščini oziroma bi bili začasno oproščeni objave prevzemne ponudbe: ko bi s tem družbi omogočili preživetje s finančnim prestrukturiranjem. Konkretno: če bi neki delničar presegel prevzemni prag v družbi zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja te družbe po »stečajnem« zakonu ZFPPIPP, mu v naslednjih dveh letih ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe (recimo banke po konverzijah dolgov v lastništvo). To bi veljalo za prestrukturiranja po ZFPPIPP, katerih cilj je družbam (zunaj postopkov insolvenčnosti) zagotoviti dolgoročno plačilno zmožnost.
ATVP: Nimamo zadržkov
Tudi k tem izjemam bi morala predhodno soglasje dati ATVP. »Izjema zaradi finančnega prestrukturiranja ne pomeni novosti, je zgolj prenesena iz ZFPPIPP. Tukaj je razlog za poseg v pravnomočno odločbo ATVP precej natančno določen in očitno zasleduje cilj: zagotovitev kapitalske ustreznosti oziroma likvidnosti družb, ki so se znašle v težavah. Agencija zato do tega predloga nima posebnih zadržkov, pravijo na ATVP. Nekateri pravniki sicer podpirajo radikalnejšo idejo, da bi moral prevzemni zakon ZPRe-1 v celoti nehati veljati za vse nejavne družbe.