Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013
Ker dogovor z bankami upnicami o reprogramiranju posojil še ni podpisan, Unior ne more priti niti do že dogovorjenih posojil.
Čeprav bo zreški Unior predvidoma do konca maja podpisal dogovor o finančnem prestrukturiranju družbe, banke nimajo posluha, da bi mu olajšale tekoče poslovanje. Zato ni presenetljivo, da finančne težave že resno vplivajo na tekoče poslovanje družbe.
Po naših informacijah je NLB Uniorju sprva odobrila bančno garancijo za izvedbo enega od projektov. Toda ko je del sredstev prispel na račun, jih je NLB na presenečenje Uniorja spremenila v depozit. Še več, medtem ko so sredstva za depozit obrestovana po 0,5-odstotni obrestni meri, mora Unior za bančno garancijo plačevati 1,8-odstotno obrestno mero. Če bi v družbi vedeli, da bodo v NLB ravnali tako brezkompromisno, banke gotovo ne bi zaprosili za bančno garancijo. Z njo imajo kvečjemu nepotrebne stroške, načrtovanega posla pa ne morejo izvesti. Teh informacij v Uniorju niso ne zanikali ne potrdili. Pojasnili so, da sodelujejo z NLB že več let. Ocenjujejo, da ima banka cilj, da se zagotovi nemoteno poslovanje Uniorja.
V Uniorju želijo sicer za premostitev likvidnostnih težav prodati pet odstotkov delnic Banke Celje. Eden od predlogov je, da bi jih kot sklad lastnih delnic kupila Banka Celje. Toda po naših informacijah se v NLB, ki je večinska lastnica Banke Celje, z Uniorjevimi namerami ne strinjajo. Za Uniorjeve težave po besedah naših virov nimajo posluha niti v SID banki. Ta je družbi pred časom že odobrila posojilo, pri čemer je bilo dogovorjeno, da se bo posojilo črpalo vsako četrtletje. Ker dogovor z bankami še ni sklenjen, pa družba v zadnjih treh četrtletjih ni mogla črpati pet milijonov evrov že odobrenega posojila. V Uniorju so pojasnili, da z bankami potekajo zaključna pogajanja o finančnem prestrukturiranju. Od oktobra lani je v veljavi moratorij na odplačilo posojil, na podlagi katerega Unior ne odplačuje glavnic iz obstoječih kreditnih pogodb, bankam pa tekoče plačuje stroške obresti.
Skupina Unior dolguje bankam okoli 160 milijonov evrov. V programu finančnega prestrukturiranja je predvidena tudi prodaja premoženja, zlasti proizvodnih hal in zemljišč, ki jih družba ne potrebuje za opravljanje osrednjih dejavnosti, kot so kovanje odkovkov, izdelava ročnega orodja, proizvodnja namenskih strojev in turizem. Unior naj bi v prihodnosti skušal prodati tudi turistično divizijo, ki jo poleg Term Zreče sestavljata še smučišči na Rogli in Krvavcu.