Intereuropa

Medij: Regional obala (spletna izdaja) Avtorji: Uredništvo/STA Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 04.08.2020 Ura: 7.00 Vir objave: TUKAJ

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je za skupščino družbe Intereuropa, ki bo 27. avgusta, vložilo nasprotni predlog, s katerim predlaga, da družba od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni nekaj manj kot štiri milijone evrov. Vodstvo je v sklicu skupščine predlagalo, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Društvo predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 3,95 milijona evrov, in sicer za vsako od 10.657.965 prednostnih delnic en cent bruto na delnico oz. skupno okoli 106.600 evrov ter za vsako od 27.470.668 rednih delnic z glasovalno pravico in prednostnih delnic 14 centov bruto na delnico oz. skupno 3,85 milijona evrov. Preostanek bilančnega dobička v višini 3,96 milijona evrov bi ostal nerazporejen.

"Ker že od leta 2013 delničarji nismo prejeli dividend, predlagamo, da za to namenimo polovico bilančnega dobička, drugo polovico pa pustimo nerazporejeno. Delničar meni, da s takim predlogom ne ogroža dolgoročnega razvoja in nadaljevanja razdolževanja družbe, zvestim delničarjem pa daje donos, ki ga niso bili deležni v preteklih letih," so zapisali ob predlogu, danes objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.

Izplačilo dividend predlaga tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), in sicer bi, kot so objavili 24. julija, za dividende namenilo 6,73 milijona evrov oz. 40 centov bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen.

V MDS so napovedali, da bodo glasovali proti predlogu VZMD, ker da "ni skladen z 3. točko statuta družbe, saj ne predvideva delitve dividende in prednostnega zneska za prednostne delnice".

Vodstvo družbe, ki je v 80,89-odstotni lasti Pošte Slovenije (ta ima 68,79 odstotka navadnih in 100 odstotkov prednostnih delnic), je v sklicu predlagalo, da bilančni dobiček v celoti ostane nerazporejen.

Skupščina je bila sprva sklicana za 14. april, a so jo takrat zaradi epidemije covida-19 preklicali. Takrat je bil na dnevnem redu tudi predlog za iztisnitev malih delničarjev, ki ga v tokratnem sklicu ni.

Uprava družbe Intereuropa d.d. preklicuje 34. skupščino delničarjev družbe Intereuropa d.d., ki je bila sklicana za torek, 14. 4. 2020 ob 13 uri. 

Delničar, družba Pošta Slovenije d.d., ki je 10. 3. 2020 predlagal sklic 34. skupščine delničarjev, je 3. 4. 2020 na družbo Intereuropa d.d. naslovil predlog za preklic izvedbe 34. skupščine delničarjev družbe Intereuropa d.d.. Delničar Pošta Slovenije d. o. o. v predlogu za preklic pojasnjuje, da so se v času od predloga za sklic skupščine oziroma njenega sklica  v Republiki Sloveniji zaradi razglašene epidemije koronavirusa in posledičnega sprejema različnih predpisov s strani državnih organov bistveno spremenile okoliščine v zvezi z izvedbo skupščine. Na podlagi predloga delničarja Pošta Slovenije d.o.o. in zaradi upoštevanja prepovedi iz Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/2020), sprejetega z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19), je uprava sprejela odločitev o preklicu skupščine.

https://seonet.ljse.si/?doc=LATEST_PUBLIC_ANNOUNCEMENTS&doc_id=69292

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Delničarji Intereurope so na današnji skupščini odločali o imenovanju novih članov NS, hkrati pa so se delničarji seznanili z dobičkom preteklega leta, ki je znašal slabe 3,5 milijona EUR. Delničarji niso podprli predlog Društva MDS, s katerim smo predlagali, da se deli zakonsko minimalna dividenda (dober milijon EUR). Društvo MDS je zato napovedal sodno izpodbijane sprejetega sklepa. Pooblaščenca Društva MDS sta sicer na skupščini zastopala slabih 400.000 glasov, kar je predstavljalo skoraj 2 % glasovalnih pravic.

Koper in Ljubljana, 30. junij 2017

Brez delitve dobička za leto 2016 - Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo

Bilančni dobiček družbe Intereuropa d.d. je v letu 2016 znašal 3.495.540,28 evrov. Glede na to, da družba že več let ni izplačevala dividend in je v letu 2016 ustvarila bilančni dobiček, obenem pa izkazuje rast ključnih kazalnikov poslovanja, je Društvo MDS podalo nasprotna predloga glede delitve vsaj tretjine bilančnega dobička iz leta 2016, oz. dividende v višini zakonsko določenih 4 % osnovnega kapitala družbe. Za predlog Društva MDS je glasovalo slabih 18 % prisotnih delničarjev, zato je Društvo MDS napovedalo vložitev izpodbojne tožbe.

Imenovan nov NS

Na predlog NS so bili za nove člane NS predlagani obstoječi člani in sicer Klemen Boštjančič, Miro Medvešek in Maša Čertalič, med tem ko so banke predlagale svoje kandidate in sicer na predlog NLB je bil potrjen Mitja Vojsk, na predlog SID banke je bil imenovan Vojko Čok, na predlog Nove KBM pa Rok Rape.

Dobri rezultati poslovanja na področju logističnih rešitev v letu 2016, neto finančni dolg se zmanjšuje

Delničarji so uvodoma prisluhnili predstavitvi Letnega poročila za leto 2016. Obvladujoča družba Intereuropa d.d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami, tvori koncern pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa d.d.. Koncern Intereuropa je s prodajo logističnih storitev v letu 2016 ustvaril 135,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2015 je presegel poslovni izid iz poslovanja za 58 odstotkov, poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo pa za 24 odstotkov. 

Poslovni izid iz rednega poslovanja koncerna znaša 4,1 milijona evrov, medtem ko davek od dobička znaša 5,7 milijona evrov in znižuje izid iz rednega poslovanja. Največji vpliv ima odprava terjatve za odložene davke v matični družbi v višini 4,9 mio evrov. Posledično je koncern Intereuropa obdobje zaključil z 1,6 milijona evrov čiste izgube.

Koncern je prav tako zmanjšal neto finančni dolg glede na predhodno leto za 9 odstotkov. Na koncu leta 2016 je znašal 73,5 milijona evrov. K temu je pripomogla tudi prodaja nepremičnine (asfaltiranega parkirišča) na območju Luke Koper, ki jo je družba konec decembra 2016 prodala za 7,8 milijona evrov. 

Po besedah Uprave, rast ključnih kazalnikov poslovanja (kot so prihodki od prodaje, EBIT, EBITDA itn) v letu 2016 potrjuje pravilnost zastavljene strategije, h kateri je treba prišteti tudi kakovostno opravljanje dela vseh zaposlenih.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Delničarji družbe Intereuropa, d.d., so na današnji 26. skupščini potrdili letno poročilo za leto 2012, podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS), zmanjšali število članov NS iz 7 (4 predstavniki kapitala in 3 predstavniki zaposlenih) na 6 (4 predstavniki kapitala in 2 predstavnika zaposlenih), na predlog Gorenjske banke. Delničarji so imenovali tudi nov NS, ki ga bodo po novem sestavljali; Klemen Boštjančič, Igor Mihajlović, Maša Čertalič in Miro Medvešek. Predstavnika Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) za na skupščini zastopal nekaj manj kot 200.000 glasov, kar je predstavljalo okoli 2 % glasovalnih pravic.

Koper, 21. junij 2013

Uspešna finančna reorganizacija in prodaja Logističnega centra (LC) Čehovo

Predsednik Uprave Intereurope, Ernest Gortan je v okviru predstavitve Letnega poročila za leto 2012 predstavil rezultate koncerna Intereuropa. V minulem letu je družba ustvarila 188,4 milijona EUR prihodkov od prodaje in poslovno leto zaključila z negativni izidom v višini 7,2 milijona EUR, kljub temu pa očiščeni EBIT znaša 10,6 milijona EUR, EBIT marža pa 5,6 %.

V letu 2012 je družba sicer z bankami uspela doseči program finančnega prestrukturiranja in v okviru tega družbo v prihodnje čaka še iskanje strateškega partnerja, ki bi prevzel trenutni delež, ki ga obvladujejo banke; Gorenjska banka, SKB banka in NLB.

Konec leta 2012 je družb prodala tudi Logistični center Čehov, zaradi česar so bili doseženi tudi nižji prihodki od prodaje, prav tako pa je ena izmed ključnih strank, Top Shop, svojo glavnino poslovanja prenesla na Poljsko.

Za ogled TV prispevka novinarja TV Koper Edija Mavsarja iz Primorske kronike TV Koper pritisnite TUKAJ.

Načrti za leto 2013

Družba Intereuropa za leto 2013 načrtuje 156 milijonov EUR prihodkov od prodaje in 8,3 milijonov EUR čistega poslovnega izida.

Postopki zoper prejšnje vodstvo so v teku

Na vprašanje predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, v zvezi z odškodninskimi postopki zoper prejšnje vodstvo je predsednik Uprave pojasnil, da je pred nekaj tedni potekala prva obravnava in da družba pričakuje uspešen zaključek sodbe.

Skupščina delničarjev Luke Koper ni podelila razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) prav tako pa družba ne bo smela pridobivati lastnih delnic. Čeprav NS ni dobil razrešnice, po zaslugi KAD-a in SOD-a družba ni odločala o imenovanju novih nadzornikov, saj sta paradržavna sklada glasovala proti odpoklicu dosedanjih članov NS, katerim AUKN ni hotela podeliti razrešnico. Pooblaščenca Društva MDS sta zastopala malenkost manj kot 170.000 glasov oziroma 1,5 % celotnega kapitala družbe.

Koper, 9. julij 2012

Luka Koper z izgubo zaradi slabitve naložbe v Intereuropi

Družba Luka Koper je poslovno leto zaključila z izgubo v višini 1,8 milijona evrov, čemu pa v večji meri botruje predvsem slabitev naložbe v Intereuropi. Ob siceršnji odsotnosti slabitev, bi Luka Koper izkazala dobiček v višini 12,9 milijonov evrov. Predsednik uprave, dr. Gregor Veselko je izpostavil tudi povečan delež poslovnih prihodkov in višjo EBIT maržo, ki je v letu 2011 znašala 22,4 %, v letu 2010 pa 14,2 %.

Navkljub omenjenim rezultatom pa Uprava in NS nista prejela razrešnice, saj je zanjo glasovalo le tretjina prisotnih. Predsednik NS, Janez Požar je nerazrešnico pričakoval, hkrati pa izpostavil, da navkljub nestrinjanju z Upravo, NS le te ni smel odpoklicati. V Društvu MDS se zato sprašujemo, kaj je NS ustavilo pri morebitnem odpoklicu članov Uprave, če pa gre le za avtonomen organ družbe, ki mora delovati neodvisno in v skladu z veljavno zakonodajo.

Sklad lastnih delnic in razrešitev NS nista dobila dovolj podpore