Abanka

Za ogled TV prispevka iz Odmevov RTV Slovenije 1 z dne 23. januar 2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2015 Stran: 7

Za bankrotiranim NFD Holdingom ostaja 65 milijonov evrov v glavnem bančnih dolgov. Medtem ko Stane Valant terja 416 tisoč evrov odpravnine

Ljubljansko okrožno sodišče je predvčerajšnjim prekinilo prisilno poravnavo NFD Holdinga (NFD) in oklicalo stečaj, ker v treh mesecih ni izvedel dokapitalizacije in izpolnil dodatnih pogojev za možnost prestrukturiranja terjatev. Upnikom so predlagali osemodstotno poplačilo terjatev ali njihovo preoblikovanje v kapital družbe z najnižjim zneskom tri milijone evrov. Dosedanja prisilna upraviteljica Irena Lesjak, kije postala stečajna upraviteljica, je pozvala upnike, naj do 7. aprila prijavijo svoje terjatve. Za bankrotiranim NFD tako ostaja za 65 milijonov evrov dolgov. Sava ima za 17 milijonov evrov terjatev, Banka Celje in Abanka za 13 milijonov, Gorenjski banki NFD dolguje 10 milijonov evrov ... Iz objav na Ajpesu je razvidno še, da je 416 tisoč evrov težko terjatev do NFD prijavil tudi Stane Valant, ker meni, da mu ta dolguje odpravnino. Lesjakova te terjatve ni priznala, kakor tudi Valant ne priznava, da je odgovoren za polom NFD. Za časnik Finance je dejal, da "on ni delal nič narobe, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da ni bil razrešen iz krivdnih razlogov".

Neuspešni dvojec Bavčar-Valant s krmarjem Kosmino

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 12. 2014 Stran: 6

Holding PMP, družba vodilnih v Perutnini Ptuj, je vložila izpodbojno tožbo na sprejete sklepe avgustovske skupščine Perutnine Ptuj o preverbi posebne revizije

"Posebna revizija preteklega poslovanja je bila opravljena dvakrat. Z njenimi izsledki se je seznanila skupščina delničarjev Perutnine Ptuj in takrat večjih pripomb delničarjev ni bilo. Po mojem vedenju sta družbi Holding PMP (ta je v lasti vodilnih Perutnine Ptuj, op. a.) in Derma kot delničarja Perutnine podali izpodbojno tožbo na avgustovski skupščini potrjen sklep, da se do konca novembra opravi preverba že sprejete, opravljene in potrjene posebne revizije preteklega poslovanja Perutnine. Po zakonu o gospodarskih družbah ni pravne podlage, da bi se opravila preverba izsledkov že opravljene posebne revizije, zato te ne bo, kakor ne morebitnih odškodninskih tožb," je včeraj na Ptuju pojasnil dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Tako za letos napovedane izredne skupščine, ki bi preverila že opravljeno posebno revizijo družbe BDO Revizija, vendarle ne bo.

100 milijonov evrov posojil

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja:Gospodarstvo Datum: 05. 12. 2014 Stran: 7

Uvod v razlastitev imetnikov obveznic Banke Celje: Banka Slovenije ji je prepovedala izplačilo obresti za podrejene obveznice, čeprav banka še ni dobila državne pomoči

Banka Slovenije (BS) je Banki Celje nedavno izdala odredbo o posebnih ukrepih nadzora, s katero ji je prepovedala nadaljnje zmanjševanje kapitala, kar pomeni, da Banka Celje ne sme izplačati obresti ob zapadlosti kuponov podrejenih obveznic. Prepoved velja do odločitve Evropske komisije o državni pomoči. "Odredba pomeni uvod v razlastitev imetnikov podrejenih obveznic Banke Celje, ki doslej še niso bili razlaščeni. Začela se je z neizplačilom obresti za obveznico BCE16 (drugi kupon za izplačilo obresti je zapadel 26. novembra), še preden je bila banka dokapitalizirana z državno pomočjo. Zato je tudi ob upoštevanju trenutno veljavne zakonodaje, ki je v postopku presoje pred ustavnim sodiščem, po mojem prepričanju nezakonita," trdi Andrej Pipuš, odvetnik iz Maribora. Odredba se nanaša na pet vrst podrejenih obveznosti Banke Celje: na štiri podrejene obveznice z zapadlostjo glavnice v letih od 2016 do 2019 in podrejena potrdila o vlogi z zapadlostjo glavnice 29. novembra 2014 ter leta 2019. Centralna banka je v odredbi ukrep utemeljila s tem, da dokapitalizacija Banke Celje v več poskusih letos ni uspela, ker pa je v fazi pridobivanja dovoljenja Evropske komisije za državno pomoč, bi lahko bilo izplačilo podrejenih obveznosti razlog za zavrnitev prošnje za državno pomoč.

"Odredba je nezakonita"

Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 12. 2014 Stran: 8

BANKE

Za zagotovitev kapitalske ustreznosti Banke Celje 160 milijonov evrov po neuradnih informacijah ne bo zadoščalo. Za dokapitalizacijo, ki naj bi jo skušali izpeljati še letos, ima ministrstvo na razpolago 308 milijonov evrov.

Za kapitalsko krepitev Banke Celje 160 milijonov evrov po dostopnih informacijah ne bo dovolj. Zahteva po dokapitalizaciji, za katero si vsi vpleteni prizadevajo, da jo izpeljejo še pred koncem leta, naj bi bila višja za okoli 20 odstotkov oziroma okoli 30 milijonov evrov. Ministrstvo za finance ima v letošnjem proračunu za dokapitalizacijo bank na razpolago sicer 308 milijonov evrov, pri čemer opozarjajo, da ta znesek nikakor ne napoveduje višine dokapitalizacije celjske banke.

Bruselj čaka na soglasje državnega zbora

Finančno ministrstvo si prizadeva, da opravi z dokapitalizacijo Banke Celje še letos, tako da strošek ne bo bremenil proračuna prihodnje leto. Ali jim bo uspelo, je odvisno od državnega zbora, nato pa še od evropske komisije. Ta je, kot smo že večkrat poročali, z državno pomočjo že šesti slovenski banki pripravljena soglašati le ob hkratni zavezi države, da bo sledila privatizacija, in sicer združene Abanke in Banke Celje. Vlada se je Bruslju že ob pridobivanju soglasja za dokapitalizacijo Abanke zavezala, da bo banki združila - Banka Celje naj bi se dejansko pripojila Abanki - najkasneje do začetka leta 2016, ni pa mogla soglašati z zavezo, da bo združeno banko prodala, saj je ta odločitev še vedno v rokah državnega zbora.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Intihar Janja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 20. 11. 2014 Stran: 2

»Thermana nikakor ni zrela za stečaj, saj ima pozitiven finančni tok in redno po ravnava vse svoje obveznosti, « opozarja prisilna upraviteljica Milena Sisinger.

Laško zdravilišče bi moralo takoj vrniti 22 milijonov evrov dolga - Grozi podjetju stečaj?

Dogajanje z laško Thermano, ki je od oktobra v prisilni poravnavi, se vse bolj zapleta. Abanka, ki je največja upnica podjetja, je te dni odpovedala kreditno pogodbo, kar pomeni, da bi ji moralo zdravilišče takoj vrniti okrog 22 milijonov evrov dolga. Prisilna upraviteljica je zaradi takšnega ukrepa presenečena in tudi ogorčena, predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak pa meni, da je to odziv Abanke na izpodbojne in druge tožbe, ki jih po zadnjih skupščinah in uvedbi prisilne poravnave vlagajo manjši delničarji.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 25. 10. 2014 Stran: 10

Samo v primeru NKBM je bilo razlaščenih skoraj 100.000 delničarjev, skupaj pa je bilo OŠKODOVANIH OKOLI 500.000 VLAGATELJEV v pokojninske sklade, zavarovalnice in druge finančne družbe

Na začetku privatizacije gospodarstva, pri prehodu iz socialistične družbe v kapitalistično, je bilo zaradi razdelitve lastninskih certifikatov v Sloveniji toliko delničarjev, kot je bilo takrat državljanov. Koliko jih je danes?

Evidence, ki bi na enem mestu postregla s tem podatkom, ni. Je pa dejstvo, da je imetnikov delnic mnogo manj, še zlasti, odkar so pred nekaj leti borzne hiše začele zaračunavati stroške vodenja trgovalnega računa in provizijo za vsako transakcijo, na kar so se "neaktivni" delničarji odzvali z zapiranjem računov in odprodajo (v krizi močno razvrednotenih) delnic, v katerih so sprva videli dolgoročno naložbo. Bi bilo kaj drugače, če bi se mali delničarji znali povezati in tako "skupaj smo močnejši" uresničevati svoje delničarske interese?

Pisma premieru

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 10. 2014 Stran: 6

Komu bi koristilo, ce bi izvedeli za nosilce slabih kreditov, ki so ostali v bankah, se sprašuje dr. Jože Mencinger